Belorusija je eden najbolj predanih in najbolj zanesljivih partnerjev Rusije v postsovjetskem prostoru. Seveda so se v odnosih med državami pojavila obdobja ohlajanja, toda že takrat se je nadaljeval razvoj ideje o zvezni državi. Konec leta 2018 je predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko nepričakovano zašel v odprt konflikt z ruskimi oblastmi, ki je zavrnil nadaljnje povezovanje njegove države in zaščitil njeno suverenost.
Odnosi med državama
Zgodovina združevanja Rusije in Belorusije traja približno 20 let, ko je bila prvič sklenjena pogodba o zvezni državi. Vsaka od strank je vsa ta leta dobila svoje prednosti od tega sodelovanja. Rusija je zagotovila nadzor nad svojimi mejami z Evropsko unijo, možnostjo napotitve vojaških oporišč, zadnja leta pa je pod pogoji sankcijske politike "varovala" uvoz iz držav na črni seznam. Belorusija je dobro zaslužila tudi tako, da je ruske sosede oskrbovala z »lokalnimi« kozicami, rdečo ribo in ananasom. Kot rezultat poslabšanja odnosov med Rusijo in Ukrajino so tu dodali nadaljnjo prodajo nafte in plina.
Poleg tega lahko oblasti v Minsku vedno računajo na finančno podporo Moskve: ugodnosti za plin, nafto in druge naravne vire, ugodna posojila in delno odpoved dolgov. Tak položaj do določene točke je ustrezal obema stranema. Po dogodkih v Ukrajini je beloruski voditelj Lukašenko očitno občutil resnično nevarnost za suverenost države, saj je cenil aneksijo Krima in vojno na Donbasu. V odnosih bratskih držav je bilo začrtano podobo ohlajanja.
Lukašenko je začel bolj komunicirati z evropskimi sosedi, prijateljevati z novo ukrajinsko oblastjo, ki deluje kot posrednik pri pogajanjih z Rusijo. Mimogrede, ni hotel priznati neodvisnosti Abhazije, Južne Osetije ali aneksije Krima. Toda beloruske oblasti ne morejo odkrito odnosov z Moskvo, sicer bodo imeli nezavidljivo ukrajinsko usodo.
Zavrnitev pridružitve
Pogovori o pristopu Belorusije k Rusiji so trajali dolgo. Naslednji val se je povečal leta 2018, ko je Moskva napovedala zmanjšanje dobave naftnih derivatov sosednji državi, zaradi česar bo Minsk utrpel pomembne finančne izgube. Lukašenko je dejal, da so ga v zameno za davčne olajšave in druge finančne ugodnosti dejansko prisiljeni postopoma združevati z Rusijo.
Kabinet ministrov Dmitrij Medvedev je pozval, da so koraki za oblikovanje skupnega prostora za davke in emisije naslednji korak v integraciji obeh držav v okviru sporazuma iz leta 1999 o sindikalni državi. Kar zadeva gospodarsko politiko Rusije, jo narekujejo težke razmere v državi in ne želja, da bi sosednjo državo prisilili k pridružitvi.
