Antična Grčija je rojstni kraj gledališke umetnosti. V njej so začeli prvič graditi gledališke zgradbe, pojavili so se prvi dramski žanri in razvila se je klasična oblika predstave. Prvi igralci so se pojavili v Grčiji. Kostumi in maske so igrali pomembno vlogo pri uspehu njihovih nastopov.
Izvor in značilnosti gledališča antične Grčije
Poreklo gledališča je povezano s kultom Dioniza, sprva je veljal za boga produktivnih sil narave, nato pa je postal bog vina in vinarstva. Prav v tej vlogi je bil Dioniz zelo drag srcem starih Grkov. Med letom so v Grčiji praznovali več praznikov, posvečenih Dionizu. Najbolj sijajen in veličastni od njih je bil Veliki Dioniz, ki ga je praznoval cel teden. Vrhunec praznika so bile gledališke predstave, ki so potekale v obliki dramatičnih tekmovanj med avtorji tragedij in komedij.
Na tekmovanju so smeli sodelovati trije tragični pesniki. Vsak od njih je sodišču pronicljive atenske javnosti predstavil tri tragedije, ki so sestavljale trilogijo, in eno satirično dramo. Tekmovanje je trajalo tri dni, v vsakem pa so bila odigrana dela enega od avtorjev. Proti večeru so na tekmovanju predstavili tudi komedijo.
Prvi, znan po imenu pesnika in dramatika Fezpida, je bil edini izvajalec vlog v njegovih delih. Thespidove tragedije so bile sestavljene iz igralčevega dela, ki se je izmenjevalo z zborovskimi pesmimi. Veliki ustvarjalec klasične tragedije Aeschylus je predstavil drugega igralca, njegov mlajši sodobnik Sophocles pa tretjega. Tako največje število igralcev na starogrški sceni ni preseglo treh. Ker pa je bilo v katerem dramatičnem delu veliko več igralcev, je moral vsak igralec odigrati več vlog. Igralci so lahko samo moški, opravljali so tudi ženske vloge. Vsak igralec naj ne samo mojstrsko recitira poetično besedilo, ampak ima tudi vokalne in koreografske sposobnosti.
