V zadnjem času se vse več ljudi po svetu zanima za marksizem. Sistem pogledov na družbo, politiko in gospodarstvo, ki so ga razvili Marx, Engels in Lenin, seveda vsebuje nekaj protislovij. Toda hkrati ga odlikuje dovolj harmonije in logične utemeljitve.
Trije viri marksizma
Marksizem je sistem družbenopolitičnih, ekonomskih in filozofskih pogledov, ki sta ga najprej postavila Karl Marx in Friedrich Engels, nato pa ga je razvil Vladimir Lenin. Klasični marksizem je znanstvena teorija o revolucionarni preobrazbi družbene resničnosti, o objektivnih zakonitostih razvoja družbe.
Marxova teorija ni nastala iz nič. Viri marksizma so bili klasična nemška filozofija, angleška politična ekonomija in francoski utopijski socializem. Marxu in njegovemu najbližjemu prijatelju in tovarišu Engelsu, ki je od teh tokov vzel vse najdragocenejše, je uspelo ustvariti doktrino, katere doslednost in popolnost prepoznavajo celo goreči nasprotniki marksizma. Marksizem združuje materialistično razumevanje družbe in narave z revolucionarno teorijo znanstvenega komunizma.
Filozofija marksizma
Marxovi pogledi so se razvijali pod vplivom Feuerbachove materialistične filozofije in Hegelove idealistične logike. Utemeljitelju nove teorije je uspelo preseči omejena stališča Feuerbacha, njegovo pretirano premišljevanje in podcenjevanje pomena političnega boja. Poleg tega je Marx negativno reagiral na metafizična stališča Feuerbacha, ki razvoja sveta ni priznal.
Marx je k materialističnemu razumevanju narave in družbe dodal Hegelovo dialektično metodo, ki jo je očistila idealističnih lupin. Postopoma so se oblikovali obrisi novega trenda v filozofiji, imenovanega dialektični materializem.
Marx in Engels sta pozneje dialektiko razširila na zgodovino in druge družbene vede.
V marksizmu je vprašanje odnosa mišljenja do biti razrešeno nedvoumno z materialističnih stališč. Z drugimi besedami, bitje in materija sta primarni, zavest in mišljenje pa sta le funkcija posebej organizirane materije, ki je na najvišji stopnji njenega razvoja. Filozofija marksizma zanika obstoj višje božanske esence, ne glede na to, v kakšnih oblačilih so idealisti.
Politična ekonomija marksizma
Glavno delo Marxa, kapital, je posvečeno ekonomskim vprašanjem. Avtor je v tem eseju ustvarjalno uporabil dialektično metodo in materialistično zasnovo zgodovinskega procesa pri preučevanju kapitalističnega načina proizvodnje. Ko je odkril zakonitosti razvoja družbe, ki temelji na kapitalu, je Marx prepričljivo dokazal, da je propad kapitalistične družbe in njena zamenjava s komunizmom neizogibna in objektivna nujnost.
Marx je podrobno preučil osnovne ekonomske koncepte in pojave, ki so značilni za kapitalistični način proizvodnje, vključno s koncepti blaga, denarja, menjave, najemnine, kapitala, presežne vrednosti. Takšna poglobljena analiza je Marxu omogočila, da je prišel do številnih zaključkov, ki so koristni ne samo tistim, ki jih privlačijo ideje o gradnji družbe brez brela, temveč tudi za sodobne podjetnike, ki se mnogi naučijo upravljati s svojim kapitalom s pomočjo Marxove knjige kot orodja.
