Moderno življenje je večinoma kazen za človeka. Ta ves vrtinec: delo, nenehno pomanjkanje sredstev, ne preprosti družinski odnosi itd. težko prenašam vedno znova. Zato človek najprej potrebuje udobje.
Klic boga
V zvezi s tem bodo nedavno pravoslavni kristjani iskali spovednika, ki bi jih skušal razumeti, se poglobiti v okoliščine in ga seveda tolažiti. Ljudje hrepenijo po razumevanju. Bojijo se, da bodo po tem, ko so se odločili za spoved in bodo duhovniku razkrili dušo, tudi sami pravilno upoštevali svoje kršitve. Zato se pogosto odvrnejo od cerkve. Mogoče je zaradi tega pravoslavje med neverniki zaraščeno z vsemi vrstami mitov.
Nekateri duhovniki se obnašajo neprimerno. Po zaslišanju grehov lahko včasih celo izženejo spovednika iz templja, zgroženi nad razodetjem, ki se je nalilo na njih. To negativno vpliva na ljudi, ki so se ravno stopili na tirnice pravoslavlja. Približno 90% užaljenih se ne bo vrnilo sem.
Sam Bog je te ljudi povabil, naj pridejo k njemu, in njegov glas se je slišal. K njemu so šli z velikim upanjem in tukaj takšen finale
Toda Kristus je umrl za vse nas, brez izjeme, in vsakdo ima pravico uporabiti to žrtvovanje! Človek pride v tempelj, da izlije dušo, vpraša za nasvet in zlahka mu naloži pokora (kazen). Zato tam odide z bremenom, ki je dvakrat težji in v takšnem načinu življenja ne vidi smisla.
Kaj bi moral biti duhovnik
Duhovnik mora biti sposoben prisluhniti osebi, razumeti in občutiti njegovo bolečino, nato pa se prepričati in obdariti in vliti upanje. Nihče ni odpovedal resnosti, vendar mora biti selektivna in v zmernosti. Ljudi je treba bolj tolažiti in ne obsojati na desno in levo. Človek je že kaznovan, živi na tej zemlji in doživlja različne življenjske težave. Ni presenetljivo, da s takim odnosom do kesanja neha hoditi v tempelj. In za to je kriva duhovščina, ki jih razprši z lastnimi rokami. Prišel bo neki vernik novinec in izrazil željo po občestvu, osupli pa ga bodo različna pravila, kanoni in tako, da se mu bo zavrtela glava. Ustrašil se bo, zdi se mu nemogoče. Odločil se bo, da vse to ni zanj in bo obrnil hrbet cerkvi.
Če duhovščino zanima rast njihove črede, naj bodo pripravljeni prebrati potrebne kanone skupaj s pokorencem, mu razložiti vse nerazumljive trenutke v besedilu itd. Takšnim ljudem je treba posvetiti nekaj časa in pomagati narediti prve korake. Žal tega ne počnejo vsi. Zato je reakcija takih ljudi lahko drugačna: ali človek odvzame pozornost in se sklicuje na zapletenost in kompleksnost takšnega prepričanja, bodisi se preseneti nad novo resničnostjo, ki se mu je odprla. In tukaj bo veliko odvisno od duhovnika. Takemu človeku mora postati učitelj, ker sodobni ljudje so v zvezi s tem nepismeni.
