Venezuela je razmeroma majhna država, ki je del Latinske Amerike. V zadnjem času je ta država, v kateri živi 31, 5 milijona ljudi, v političnem sporu, ki ji grozi, da bo postala mednarodna.
Razlogi za konflikt
Januarja 2019 je venezuelski predsednik Nicolas Maduro začel drugi mandat. Opozicija ga obtožuje, da je vzpostavil diktaturo in uničil venezuelsko gospodarstvo.
23. januarja 2019 se je vodja opozicijskega državnega zbora Juan Guaido razglasil za začasnega predsednika. Njen legitimitet je 13 držav.
Še deset evropskih držav se ni odločilo, koga podpreti v tem konfliktu.
Svetovno mnenje
Maduro kot zakoniti predsednik podpira vrhovno sodišče in oborožene sile države. Sodišče je presodilo, da vsa dejanja predsednika državnega zbora Guaida niso zakonita. Rusija, Kitajska, Mehika in Turčija, Kuba in Bolivija so podprle Madurove politike. Podpira ga državno naftno podjetje PDVSA, ki predstavlja večino izvoza v Venezueli.
Evropska unija Guaido ni priznala za zakonitega predsednika in je razpisala nove volitve. Vendar poskus Evropske unije, da sprejme splošno resolucijo o priznanju Guaida za začasnega predsednika, ni uspel. Grčija in Italija sta to zavrnili. Vlada Madura obtožuje Evropejce, da sledijo strategiji ameriške administracije za strmoglavljenje vlade.
Italijanski politiki imajo enako mnenje. Menijo, da bi priznanje Guaida za zakonitega predsednika Venezuele dalo zeleno luč ameriškemu vojaškemu posredovanju v državnih zadevah. Kitajska politika je bolj nevtralna. Ta država je v vsakem primeru napovedala nadaljnje sodelovanje z Venezuelo.
ZDA so Venezueli izrekle ostre sankcije in ameriškim podjetjem prepovedale nakup venezuelske nafte. Hkrati revne družine v ZDA prejemajo brezplačno gorivo iz Venezuele v okviru programa, ki ga je sprožil Hugo Chavez.
Obenem je kanadski premier obljubil, da bo namenil 40 milijonov dolarjev za podporo Venezuelam, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in zdravil, ter državam, ki gostijo venezuelske begunce.
